Skakalni klub

Predmeja - Otlica - Kovk

VASJA BAJC – O SVOJEM KOLEGU

          

 Stanko Velikonja , leteči primorec kot smo ga tudi nadvse radi dobrosrčno zbadali,je bil res enkraten človek,prijatelj in sotekomovalec, ko pa je bilo potrebno pa tudi zagrizen nasprotnik. Dobrosrčna oseba ni kaj ,vedna polna humorja nas je s svojim primorskim naglasom integriranim v originalne slovenske in pa tudi južnjaške kletvice neštetokrat,predvsem ko smo se klavrno odrezali na tekmah, znala spraviti v dobro voljo. Bil je res pravi leader tako v mladinski kot članski reprezentanci v sredini 80 tih let. Ravno zato smo ga vsi hoteli imeti za sostanovalca kjerkoli smo se že potepali po svetu. Seveda pa je, kot je bila v tistem času navada oziroma hirarhija, kot nekoliko starejši in odraslejši znal tudi primerno vzkipeti ,še posebno takrat ko mu ni šlo vse po načrtih.

Najbolj mi je ostala v spominu prigoda ko smo se v sezoni 1979/1980 po hudih izbirnih tekmah na stari Bloudkovi skakalnici prvič podali na tekmovanje v smučarskih poletih na letalnico v Oberstdorf. Že ob prijavi, ki jo je naša smučarska zveza poslala organizatorju in na kateri so se pojavila sama mlada imena stara pod 18.let (Bajc,Urbančič..) z izjemo Stankota ,ki je bil dve leti starejši , so se nekateri zelo začudili.Kaj to v časopisu naslednji dan je izšel celo članek Jugoslovanska reprezentanca na štartu z otroškim vrtcem.Ko je naš Stanko to prebral je iz njegovih ust planil kot bi ga nekdo špiknil s šivanko ' Ma oštja jim bomo že pokazali ' in tako je tudi bilo. Kot za stavo smo podirali osebne rekorde s Stankom pa sva pristala pri 154 m kar je bila na takratnih 165m skakalnicah zavidljiva daljava. Nihče se nam ni več režal v brk in Oberstdorf smo zapuščali Prešernega veselja.