Skakalni klub

Predmeja - Otlica - Kovk

 

Ob  50 letnici smrti Stanka Bloudka smo si ogledali razstavo v slovenskem tehničnem muzeju v bistri, katera je bila res odlično pripravljena in prikazana tako v slikovnem kot besedilnem smislu. Bilo pa je tudi veliko maket narejenih po njegovih načrtih.

Skratka odlično in pohvale vsem pobudnikom in organizatorjem te razstave.

 

Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v Idriji. Po materini strani je bil Bloudek Slovenec, po očetovi pa češkega rodu. Njegov oče Jaroslav je bil rudarski inženir iz Telč na Moravskem, zaposlen pri Rudniku živega srebra Idrija, mati pa Minka Lapajne iz Idrije, rojena na Vojskem.

Bil je vsestranski športnik, izumitelj, letalski pionir in začetnik gradnje velikih skakalnic- letalnic.

V Pragi je najprej študiral slikarstvo, a se je leta 1913 vpisal na fakulteto za strojništvo. Zelo zgodaj pa se je začel ukvarjati tudi s konstrukcijo letal, že od leta 1906 je delal letalske modele. V Pragi pa je leta 1910 naredil sprva jadralno, nato pa enokrilno motorno letalo, ki ga je poimenoval Racek (Galeb).

Leta 1911 je izdelal dvokrilno motorno letalo z imenom Libela. V letih 1911 - 1918 je bil prvi slovenski poklicni letalski konstruktor v letalski industriji. Deloval je v Leipzigu, Dunaju, Budimpešti in Trutnovu na Češkem. Sodeloval je pri gradnji prvega letala s popolnoma zaprto kabino. Leta 1917 je že načrtoval helikopter.

Po prvi svetovni vojni je sodeloval z ljubljanskim aeroklubom pri izgradnji enokrilnega motornega letala Sraka. Letalo so gradili v letih 1924-1925. V letih 1928-1929 pa so v istem aeroklubu izdelali še enokrilno dvosedežno letalo z imenom Lojze. Obe letali so naredili po Bloudkovih načrtih. Leta 1934 so v njegovi delavnici izdelali prvi slovenski avtomobil Triglav z Bloudkovo karoserijo in motorjem DKW.

Stanko Bloudek je bil eden največjih slovenskih izumiteljev, konstruktor letal in smučarskih skakalnic, športni organizator in vsestranski športnik. V športu je bil aktiven v različnih disciplinah, bil je telovadec, nogometaš, smučar, umetnostni drsalec in metalec diska.

V disku je bil leta 1921 prvi slovenski prvak, kot umetnostni drsalec pa je bil v letih 1926, 1927 in 1929 večkratni državni prvak. Leta 1928 se je udeležil olimpijskih iger v St. Moritzu.

Njegova dejanja so pustila trajne sledi v zgodovini slovenske športne kulture in so še danes zelo odmevne. Pokazal je izjemno visok profesionalni odnos do dela,(njegov življenjski slogan je bil – naredi-poizkusi-naredi bolje), hkrati pa je znal svoja ljubiteljska nagnjenja usmerjati v tiste športne kulture, ki predstavljajo še danes identiteto slovenske športne kulture.

Njegovo delo je bilo izredno raznoliko, od aktivne športne kariere preko trenerskega in organizatorskega dela do funkcionarja in konstruktorja.

Bil je član takratnega Jugoslovanskega olimpijskega komiteja, leta 1948 je postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja - do danes edini Slovenec, ki je opravljal to funkcijo,

ter vpliven član Mednarodne smučarske organizacije v komiteju za skoke in v podkomiteju za skakalnice

Po svojih načrtih je zgradil prvo nogometno igrišče na Slovenskem z lahkoatletskimi napravami, kompleks sedmih teniških igrišč, ki so pozimi funkcionirala kot drsališče in igrišče za hokej na ledu.

Skoraj na svoje stroške je zgradil prvo športno kopališče z letnim bazenom olimpijskih mer Ilirija, zimskim bazenom, skakalnim stolpom in napravami za ogrevanje vode.

 

Najbolje poznan pa zagotovo kot konstruktorja smučarske letalnice v Planici, manj znano pa je dejstvo, da je bil graditelj vrste manjših skakalnic v drugih slovenskih krajih, izdelal je načrte za približno 100 smučarskih skakalnic. Pri nas je samo po drugi svetovni vojni naredil načrte za skakalnice v Ljubljani, v Škofji loki,v Kranjski gori,v Ratečah, v Celju, v Slovenj gradcu, Ljubnem, v Velenju, v Šiški, na Šmarjetni gori, v Loškem potoku, Guncljah, v Trbovljah, Hrušici, v Mengšu, Vrhniki, v Črni, Lescah, V Žireh in nazadnje na Predmeji leta 1958

Tudi v tujini, predvsem v Avstriji je sodeloval pri gradnji vsaj 6 manjših skakalnic, v Oberstdorfu in Kulmu, pa je sodeloval z nasveti.

 

 

 

Zagotovo je bil Bloudek za razvoj slovenskega športa ena najpomembnejših osebnosti.

Od leta 1964 se njemu na čast najuspešnejšim športnikom in športnim delavcem za njihove dosežke podeljuje »Bloudkovo priznanje«, najprestižnejše slovensko športno priznanje. Leta 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o Bloudkovih priznanjih in s tem uradno potrdil ta priznanja, kot najvišja državna priznanja na področju športa v Sloveniji.

 

.